Kratkotrajno delo ožjih družinskih članov po novem

Inštitut t.i. kratkotrajnega dela na podlagi katerega se je v legalne okvire spravila občasna pomoč ožjih družinskih članov, ki v manjšem obsegu lahko priskočijo na pomoč manjšemu podjetniku je bil že v stari zakon umeščen predvsem na pobudo OZS. Na ta način se je zagotovo povečala fleksibilnost, po drugi strani pa se ni po nepotrebnem procesiralo takšnega dela kot prekršek.

Novi zakon, pri sprejemanju katerega je bila aktivna tudi OZS, še dodatno razširja krog ožjih družinskih članov, ki pridejo v poštev za takšno obliko dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, in sicer ga lahko opravljajo:

- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,

- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,

- oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,

- starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Brat ali sestra torej ne prideta v poštev, prav tako ne vnuki in stari starši !

Obstaja pa dilema, ki se bo najbrž razjasnila šele sčasoma in sicer ali se tovrstno kratkotrajno delo lahko opravlja tudi pri “popoldanskem s.p.-ju, ki nima nikogar zaposlenega ali zgolj pri tistem s.p.-ju, ki je zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti.  Čeprav je predlagatelj zakona izpostavljal, da takšno delo pride v poštev le v malem podjetju v katerem je vsaj eden polno (in ne pavšalno) zavarovan bodisi na podlagi zaposlitve ali iz naslova opravljanja dejavnosti, pa iz definicije pojma “samozaposlena oseba” ni nedvoumno razvidno, da tega ne more uporabiti “popoldanec” brez zaposlenih, saj se kot samozaposlena oseba v smislu tega zakona smatra fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost ali drugo dovoljeno dejavnost.

Takšno delo je tudi po novem zakonu brezplačno in omejeno na maksimalno 40 ur mesečno. Še naprej je o takem delu potrebno voditi dnevno evidenco, ki jo podpišeta oba na začetku in koncu delovnega dne. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti (prej le 1 leto) po prenehanju opravljanja dela osebe, ki je to delo opravljala.

Kot novost kaže omeniti, da se takšnega dela, ki ga bremenijo le pavšalni prispevki v višini 4,58 € mesečno ne prijavi več na upravni enoti, ampak se opravi zgolj prijava v zdravstveno zavarovanje z obrazcem M12 na enotah ZZZS.

Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Iz vprašanj članov v zadnjem obdobju ugotavljam, da se zgoraj opisano kratkotrajno delo občasno zamenjuje s sorodstveno pomočjo, kar pa nikakor ni dopustno. Ta oblika pomoči je zamenjala prejšno določbo o delu v lastni režiji. Resda posameznik na tej podlagi lahko pomaga širšemu krogu sorodnikov, npr. tudi bratu, sestri, nečaku, stricu, teti, tastu, tašči, zetu, snahi ipd., toda po drugi strani je nujno pri tem vedeti, da pride sorodstvena pomoč v poštev le med fizičnimi osebami, nikakor pa ne kot pomoč gospodarskemu subjektu, ne glede na velikost le-tega. Takšne sorodstvene pomoči torej ne more biti deležna niti mala družba niti mali s.p., četudi ima manj kot 10 zaposlenih.

Podobna omejitev velja tudi za sosedsko pomoč, saj je tudi le-ta možna le med fizičnimi osebami oz. sosedi posamezniki pod pogojem, da med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja ter, da med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila!