Čistilne storitve v javnem sektorju - nerealna pričakovanja naročnikov

Medtem ko je razpisna dokumentacija za javna naročila s »pravnega vidika« večinoma pripravljena korektno, se pri mnogih naročilih tega ne da trditi za vsebinski del in oceno vrednosti oziroma zagotavljanja sredstev za samo izvedbo, kar je navadno razvidno iz objav o izboru »ekonomsko najugodnejše ponudbe«, ki se v več kot 90 % izkaže za izbor najcenejše ponudbe. Tu pa marsikje nastane problem, saj nekateri naročniki ne znajo oceniti, kaj, kako in v kakšnih frekvencah naj bi se opravljale čistilne storitve, da bi pri tem dosegli želeno raven čistoče, hkrati pa se jim v resnici ne sanja, kakšna naj bi bila realna cena naročenih storitev, za kar je potrebno še kakšno drugo znanje od pravnega.

Iz marsikatere razpisne dokumentacije je razvidno, da so zahteve po dnevnih čistilnih opravilih nespremenjene že leta – prepisane iz predhodnih javnih naročil. Razlika od predhodnih let je le, da v novih razpisnih pogojih naročniki krčijo število zahtevanih ur prisotnosti čistilnega osebja, hkrati pa dodajajo še zahteve za izvedbo generalnih čiščenj enkrat ali dvakrat letno, v samo storitev čiščenja pa naročniki vse bolj pogosto vključujejo še dobavo sanitarno higienskega materiala, katerega količina dostikrat niti ni natančno opredeljena. Nerealna pričakovanja naročnikov torej!

V sekciji menimo, da bi morali naročniki v primeru vrtcev, šol, zdravstvenih domov in bolnišnic upoštevati predpisane oziroma priporočene normative, koliko m² lahko očisti ena oseba na uro ali na dan. Povzetek teh normativov je objavljen na spletni strani sekcije www.cistilci.si.

Upoštevanje normativov že pri pripravi razpisne dokumentacije je edino zagotovilo, da ne bo prihajalo do preobremenjenosti čistilnega osebja ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni čistoče. Podobno velja za čiščenje poslovnih prostorov, kjer nekateri naročniki pričakujejo nemogoče – da bo ena oseba očistila 2-2,5 kratnik površin od priporočenih.

Javno naročilo na podlagi strokovnega načrta in vrednotenja

Tem anomalijam bi se dalo izogniti v veliko primerih, če bi naročnik, preden pripravlja razpisno dokumentacijo, najel strokovno usposobljeno osebo, ki bi pregledala objekt in ob upoštevanju primernih tehnologij čiščenja pripravila realen načrt čiščenj, s katerim bi se dalo optimizirati storitev. To in obvezno ustrezno predhodno ovrednotenje storitve naj bi bila za naročnika strokovna podlaga. Če je glede na zagotovljena sredstva ocenjena vrednost za naročnika previsoka, ima možnost:

a) da za storitev pridobi dodatna sredstva,

b) da mu strokovna oseba prilagodi načrt čiščenj za nekoliko nižjo, a še sprejemljivo raven čistoče,

c) ali pa oboje.

Šele na tej podlagi je smiselno, da se razpiše javno naročilo.

Največ težav z vrednotenjem

Največji problem v sekciji zaznavamo pri vrednotenju oziroma oceni storitev čiščenja s strani javnih naročnikov, da se lahko včasih upravičeno vprašamo, ali je v javni upravi zaposlen kakšen ekonomist, in če je, ali je dotična oseba sedela na ušesih, ko so se učili o kalkulacijah.

Naj navedemo dva primera:

· Sklep Ministrstva za izobraževanje znanost in šport RS 14. 12. 2016 (novejšega sklepa ali popravka tega nismo zasledili) – za nadomeščanje nezasedenega sistemiziranega mesta čistilke s strani zunanjega izvajalca (za leto 2017) Ministrstvo javnemu zavodu prizna 836,67 EUR. Če bi zunanji delavec delal za javni zavod skozi vse leto (11 mesecev + 1 mesec koriščenje dopusta) bi za to leto ministrstvo priznalo-plačalo za dotičnega delavca izvajalcu 9.203,37 EUR. Če ves znesek delodajalec razdeli na 12 plač delavca, bi to zneslo 766,95 EUR na mesec. To v letu 2017 ni pokrilo niti minimalne plače za delo s polnim delovnim časom, ki je leta 2017 znašala 804,96 EUR (bruto), kje so še prispevek delodajalca na OD, prevoz na delo, malica, ustrezen delež regresa … kar je delodajalec dolžan izplačati po zakonu. Upravičeno se lahko vprašamo, ali ni ministrstvo s takšnim sklepom vede ali nevede napeljevalo javne zavode in morebitne izvajalce h kršenju veljavne zakonodaje.

· Drugi primer je odločitev DKOM 018-228/2017, ko je vlagatelj zahtevka za revizijo med drugim utemeljeval svoj zahtevek z izračuni, da je ponudbena cena izbranega izvajalca neobičajno nizka in ne pokrije niti stroškov dela. Odločitev DKOM je bila, da je zahteva neutemeljena, v obrazložitvi pa je med drugim zapisano tudi to: »Do kršitve določb zakona, ki ureja minimalno plačo, lahko pride šele v pogodbeni fazi izvajanja javnega naročila, torej ob pravnomočnem zaključku postopka oddaje javnega naročila. Upoštevanje zakonskih določb v zvezi z minimalno plačo je namreč s strani ponudnika obvezujoč v razmerju do njegovih zaposlenih, ne pa tudi v razmerju do naročnika pri oblikovanju ponudbene cene (razen, če je to naročnikova izrecna zahteva v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila).«

Od leta 2017 se je minimalna plača in skupaj z njo stroški dela zvišala že dvakrat in se bo v naslednjih letih še poviševala, kar je in bo še močno vplivalo na ceno čistilnih storitev, a je marsikateri naročnik ta podatek (ne)namerno prezrl, kar se v letu 2019 že pogosto opaža pri odločitvah o neoddaji javnega naročila.

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Občina Žalec – dvakrat, Kmetijski inštitut Slovenije, MOL (vrtca Miškolin sklop A in Pedenjped sklop B), Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Agencija za energijo, RTV Slovenija razpis1, ZD Litija, Gorenjske lekarne. Vsem tem naročnikom je skupno, da so zavrnili prispele ponudbe kot nedopustne, saj so ponudbe presegale naročnikova zagotovljena sredstva ali pa ocenjeno vrednost. Nerealna pričakovanja naročnikov? Zagotovo.

Zanimivosti javnih naročil

Izmed prej naštetih naročnikov bi si veljalo podrobneje ogledati »zanimivosti« treh javnih naročil.

Gorenjske lekarne – javno naročilo se nanaša na 17 različnih lokacij na Gorenjskem, kjer gre večinoma za izvajanje storitev po 2 do 4 ure dnevno na posamezni lokaciji. Storitve, ki bi jih naročnik zaradi razpršenosti in medsebojne oddaljenosti lokacij težko ali pa skoraj nemogoče opravil sam z lastnim kadrom, vsaj ne za ceno, ki jo je za izvedbo storitev na vseh lokacijah ponudil edini ponudnik. A pustimo to ob strani. Pri obrazložitvi najbolj bode v oči podatek, da je naročnik celotno naročilo ocenil na občutno manjšo vrednost, kot je za izvedbo plačeval do sedaj, ocenjena vrednost (preračunano na ceno ure dela) pa ne dosega niti »teoretično minimalnih stroškov dela« za leto 2019. Nepoznavanje ali sprenevedanje ali pričakovanje, da bodo storitve izvedene z neupoštevanjem v Sloveniji veljavne zakonodaje.

MOL – vrtca Miškolin in Pedenjped, ki imata vsak po 6 lokacij, storitve pa se razen v osrednjih enotah izvajajo le po nekaj ur dnevno. Zanimivost – v negativnem smislu – pri teh vrtcih je, da je minimalno število ur prisotnosti čistilnega osebja na dan naročnik »zmanjšal« za okoli 20 % v primerjavi z normativi. Iz podatka o višini zagotovljenih sredstev naročnika je razvidno, da je bilo teh sredstev za okrog 25 % manj, kot sta ponudbeno vrednost ocenila potencialna ponudnika. Nepoznavanje ali sprenevedanje ali pričakovanje, da bodo storitve izvedene z neupoštevanjem v Sloveniji veljavne zakonodaje. Na dveh ponovljenih ločenih razpisih sta bila izvajalca pozneje izbrana, normativi pa so ostali nespremenjeni. »Cenovno stiskanje« izvajalcev s strani MOL–a pri javnih naročilih čiščenj, ki jih objavlja za svoje vrtce, se dogaja že vrsto let, nič drugače ne velja za čiščenje njihovih ostalih prostorov in če se bo tako nadaljevalo še naprej, je le vprašanje časa, kdaj bo kakšen od njihovih izvajalcev čiščenj zaradi MOL-a zašel v poslovne težave.

RTV Slovenija razpis2 – poslovni prostori v Ljubljani. Odločitev o oddaji tega javnega naročila je milo rečeno nenavadna. Po naši oceni je bila najcenejša ponudba neobičajno nizka in najmanj, kar bi lahko storil naročnik, je, da bi pozval ponudnika, da ponudbeno ceno, ki je bila razdeljena na 3 kriterije obrazloži. Pri drugem kriteriju – cena občasnih opravil na m² – je izbrani ponudnik ponudil ceno 0,02 €/m² – 140-krat nižjo od naslednje najnižje ponudbe!!! Pri tretjem kriteriju – vzdrževanje zelenic in okolice v zimskem času – urna postavka izbranega ponudnika je bila več kot 40 % nižja od naslednje najnižje ponudbe!!! Pri prvem kriteriju – cena rednih opravil 19 delavcev na mesec – je bil izbran ponudnik s ceno 32.261,11 €/mesec za 24 % cenejši od drugega najcenejšega in za 26 % cenejši od povprečja preostalih ponudnikov!!! V ceni storitve pa ni zajeto le redno dnevno čiščenje, ampak je v skladu z razpisno dokumentacijo v to vključeno še generalno čiščenje in dobava sanitarno-higienskega materiala za 1300 do 1500 zaposlenih na RTV!!!

Če ceno preračunano na delavce, cena ne pokritje stroškov plač, še manj pa ne kritje vseh stroškov dela.

Nepoznavanje ali sprenevedanje ali pričakovanje, da bodo storitve izvedene z neupoštevanjem v Sloveniji veljavne zakonodaje?

Kje je tu naročnikova odgovornost?

Miran Rade
Sekretar sekcije čistilcev objektov