Naj država spet sama opravlja storitve zase?

V stranki levica so prepričani, da mora srtoritve, ki jih za javni sektor izvajajo zunanji pogodbeni izvajalci, čim prej prevzeti javna uprava nazaj s svojimi zaposlenimi. Najprej pa naj bi se to zgodilo na področju čitilnih storitev. Lahko država izvaja s svojimi zaposlenimi boljše in ceneje ali vsaj tako učinkovito, kot to izvajajo pogodbeni naročniki?

Po trditvah stranke Levica, zapisanih v poslanski pobudi, vloženi v Državni zbor RS konec februarja 2019, v zasebnih podjetjih, ki za javne naročnike izvajajo podporne storitve kot so čiščenje, varovanje, upravljanje, postrežba, ipd. prevladujejo slabi delovni pogoj, slab odnos do dela in delavcev ter vrsta kršitev temeljnih delavskih pravic – kot trdijo, gre za pereč problem skrajno izkoriščevalskih praks zasebnikov. 

V pobudi Levica ostro zahteva, da storitve, ki jih za javni sektor izvajajo zunanji pogodbeni izvajalci, čim prej prevzame javna uprava nazaj s svojimi zaposlenimi – to je »inhouse«,  najprej pa naj bi se to zgodilo na področju čistilnih storitev.

Pa lahko država te storitve izvaja s svojimi zaposlenimi bolje in ceneje, ali vsaj tako učinkovito, kot to izvajajo pogodbeni naročniki?

V tem prispevku se bom omejil le na storitve čiščenja, področje ki ga kot sekratar Sekcije čistilcev objektov dobro poznam. Moje izkušnje v zadnjih letih kot opazovalec industrije kažejo, da koncept outsourcinga deluje in da tudi dobro deluje. V zgodnjih fazah izvajanja storitev s strani zunanjih izvajalcev, ki se je začelo po naši osamosvojitvi, je bilo v javnem sektorju veliko neučinkovitosti. Povečevanje prihrankov pri stroških, ki jih je prinesel ousorcing je bilo enostavno - od 20 do 30% niso bile neobičajne obljube – hkrati pa kakovost storitve ni bila prizadeta; dejansko je bila pogosto še boljša. Podjetja so zniževala stroške, izboljševala storitve, racionalizirala upravljanja in zmanjševala število zaposlenih na posameznih objektih. Pri večini je povečanje osebja privedlo tudi do možnosti boljšega usposabljanja kot tudi delo na drugih pogodbah. S tem so pridobili vsi, tako javni kot zasebni sektor. Izbira zunanjih izvajalcev v javnem sektorju je od vsega začetka potekalo preko sistema javnih naročil, nič drugače, kot to poteka v vseh preostalih razvitih evropskih državah, z uveljavitvijo direktive pa je v članicah EU sistem tudi poenoten.

Čistilna stroka v Sloveniji – izvajalci čistilnih storitev združeni v sekciji čistilcev objektov – je že pred dvajsetimi leti pripravila okvirna pravila in priporočene normative za čistilne storitve, na podlagi katerih je bilo pripravljeno marsikatero javno naročilo, kot strokovno normo pa jih je upoštevala večina naročnikov in izvajalcev storitev. Na javnih naročilih je bil v večini primerov izbran ponudnik, ki je ob spoštovanju teh pravil (in tudi ob upoštevanju vseh obveznosti, vključno do zaposlenih) bolje organiziral svoje poslovanje. Izvajanje storitev pridobljenih z javnimi naročili je torej tudi pri nas bila in je povsem ustaljena praksa, ki se je izkazala za dobro in učinkovito – in večinoma takšna še ostaja. So pa pred nekaj leti nastopile tudi nove okoliščine.

Ko je z nastopom krize javna uprava pričela z zniževanjem stroškov, je bilo krčenje izdatkov za čistilne storitve med prvimi. Vsi naročniki vsesplošnemu zniževanju stroškov niso podlegli in so raje prilagodili storitve razpoložljivim sredstvom, žal pa so bili ti redki, saj so marsikje te izdatke krčili tudi čez vse razumne meje. Kljub drastičnemu zniževanju sredstev pa so naročniki (javni sektor) še vedno pričakovali in zahtevali, da bo obseg in nivo čistilnih storitev ostal enak. Sekcija in nekateri njeni člani smo že zelo zgodaj opozarjali, da je obseg in nivo čistilnih storitev potrebno prilagoditi novo nastalim razmeram, kar bi bilo še vedno sprejemljivo za vse: naročnike, izvajalna podjetja in njihove zaposlene. Nekateri so to upoštevali, mnogi ne. Iz marsikatere razpisne dokumentacije se je dalo razbrati, da so s strani naročnikov, torej s strani javnega sektorja pričakovanja nemogoča. Zahteve po očiščenih površinah, ki naj bi jih izvedel en zaposlen so nekje dosegala tudi 2-2,5 kratnik priporočenega.

So bili primeri, ko razpoložljiva sredstva niso zadoščala niti za kritje stroškov bruto plač za v razpisni dokumentaciji zahtevano število zaposlenih, kaj šele da bi ta sredstva pokrila celotne stroške dela - a je bil izvajalec vseeno izbran. S strani naročnika (javnega sektorja) je bilo pomembno le, da je pogodba podpisana, kako in če sploh bodo storitve izvedene v celoti in kaj se dogaja z delavci pa naročnika (javni sektor) ni zanimalo več kaj dosti. S strani sekcije kot tudi nekaterih resnih čistilnih servisov smo opozarjali na posamezne škodljive pogodbe in možnosti, da bo sklepanje takšnih pogodb privedlo tudi do nepoštenih poslovnih praks, hkrati pa do razvrednotenja celotnega sektorja. A na naša opozorila se naročniki - javni sektor večinoma niso ozirali, češ da sekcija-stroka ni stranka v postopku. Negativno sporočilo je dodala tudi ena od odločitev Računskega sodišča (javni sektor), da je dovoljena oddaja javnega naročila, čeprav pogodbena vrednost ne pokrije stroškov dela zaposlenih.

Skratka – na nepravilnosti se je s strani delodajalcev opozarjalo več let, pri čemer smo bili bolj osamljeni, vse z namenom, da se razmere izboljšajo. S strani delodajalcev (za večino teh lahko z gotovostjo trdim, da so zgledni zaposlovalci in skrbijo za svoje zaposlene povsem drugače, kot to trdi Levica) smo opozarjali tudi na nepravilnosti povezanimi z zaposlenimi, do česar sploh ne bi prišlo ali smelo priti, če bi država – javni sektor pravočasno na naša opozorila reagirala.  

Kriznih razmer izpred let ni več. V gospodarstvu se tem razmeram že prilagajajo in za storitve zunanjih izvajalcev namenjajo tudi več sredstev, saj se zavedajo, da jim te storitve prinašajo tudi koristi. Za razliko od javnega sektorja, zasebni sektor storitve naroča po principu najboljša vrednost za primerno ceno. To jim lahko uspeva tudi zato, ker vedo kaj hočejo, česar pa za marsikoga iz javnega sektorja ne velja. Kako lahko torej od javnega sektorja pričakujemo, da bodo te storitve opravljali sami / s svojimi zaposlenimi, gospodarno, učinkovito in z omejenimi sredstvi?

 

Avtor: Miran Rade | Objava: 08.04.2019; Zadnja sprememba: 25.04.2019
Dejavnost
Razvoj
Pomen
Razvoj tehnologije
Obseg
 
Storitve/cene
Informativni cenik
Dnevno čiščenje pisarn
Generalna čiščenja

 
Strokovno
Normativi in tehnologije
Čiščenje na višini
Priporočila sekcije
Terminologija
 
Povezave
EFCI


 
Razno

Piškotki
Pravno obvestilo
Pomoč za prijavo
Cenik oglaševanja na
spletni strani čistilci.si

© 2014-2020 Sekcija čistilcev objektov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Vse pravice pridržane. TheR 2014+